Metulji

 
 
Oktober je bil pravi jesenski mesec obarvan s toplimi jesenskimi barvami in dogajanjem povezanim s tem letnim časom. V skupini nas je obiskala Sara, ki nam je predstavila gledališče in nas preko igre  učila pozornega poslušanja (vid in sluh). Pri nas se je oglasila tudi Botra jesen, ki nam je med drugim razložila zakaj se listki obarvajo. V gozdu živi Gozdni škrat. Je zelo plah in se pokaže samo takrat, ko smo čisto tiho….mi ga še nismo videli. Poslal nam je pismo z navodili in zemljevidom Gobavice. S pomočjo le tega smo našli zaklad in še eno pismo, v katerem nas je prosil, da mu zgradimo hišico. Tako smo šli vsak dan na skriti kotiček Gobavice in mu začeli graditi hišico iz vej, mahu, storžev, iglic… . Da smo bili bolj vidni, smo redno uporabljali rumene odsevne jopiče. Vidni in glasni so tudi gasilci. Obiskali so nas na našem igrišču. Poleg tega, da smo lahko preizkusili opremo in se usedli v gasilski avto, smo tudi čisto od blizu slišali ta pravo gasilsko sireno. V igralnici smo ustvarjali z jesenskimi barvami, povabili na palačinke z grozdno marmelado skupino Žogic in reševali Križ kraž naloge (pobarvanka, izštevanka, labirint). Da pa igralnica ni bila vedno ista, smo jo večkrat spremenili v zmešnjavasto sobo- odmaknili ali premaknili smo stole, mize in premične omare in si ustvarili čisto drugačen prostor. Preverili smo tudi, koliko kondicije imajo naši starši in se prvo soboto v mesecu oktobru odpravili na daljši pohod na Sv. Primož pri Kamniku. Na koncu meseca oktobra so sledile počitnice…kaj se nam bo dogajalo v mesecu novembru pa vam napišemo čez en mesec.
 
Otroci iz skupine Metuljev so šolsko leto začeli v isti igralnici kot lani. Spremembi sta bili dve: pridružilo se nam je šest otrok in oprema v igralnici je čisto nova. V september smo zakorakali polni energije in idej. Lepo vreme smo izkoristili za gibanje na prostem, sprehode na Gobavico po različnih urejenih in neurejenih poteh, odpravili smo se do Bajerja (in to peš), vozili smo se s skiroji, s kolesi ali poganjalčki, sodelovali smo v štafetnih igrah na velikem igrišču, čofotali smo po lužah, se odpravili na obisk k Barbari v knjižnico, telovadili v avli (tudi s stoli) in še kaj bi se našlo. Da bi starši videli kako zgleda delček naše telovadbe, jih je Ksenija dobro razgibala pred roditeljskim sestankom. Ker pa nam ni vseeno za naše okolje, smo se aktivno vključili v projekt Trajnostne mobilnosti in dva tedna hodili v vrtec na čimbolj trajnostni način (ne z avtom). Naši zajčki so postali skoraj beli.