| |
UPRAVA:
Vrtec Mengeš
Šolska ul.12
Mengeš
Tel: 01/72 30 220
Faks: 01/72 30 225
Splošne infromacije:
info@vrtec-menges.com
|
|
|
|
ZDRAVSTVENO-HIGIENSKI REŽIM
Vodja prehrane in ZHR: Pina Podgoršek
Telefon: 01 / 7230 - 220
Dosegljiva: od ponedeljka do petka,
od 8.00 do 13.00 ure (v enoti Gobica)
|
|
|
Zdrava prehrana v predšolskem obdobju
Zavedamo se, da smo pomembni soustvarjalci otrokovega celostnega razvoja, zato se trudimo zgraditi zdrav odnos do prehrane in poskrbeti za otrokov zdrav razvoj.
Otrokom nudimo:
V nadaljevanju si lahko preberete nekatere uporabne informacije.
KDAJ LAHKO BOLNEGA OTROKA ZAVRNEMO OB PRIHODU V VRTEC ALI POKLIČEMO STARŠE?
Ob naslednjih vidnih znakih bolezni:
-
Driska (vodeno blato več kot 2× dnevno, primes sluzi ali krvi,..)
-
Bruha več kot 2× v 24 urah
-
Ima razjede v ustih in slinjenje, razen če je izključen infekcijski vzrok bolezni
-
Ob povišani telesni temperaturi
-
Ima otrok izpuščaj z/ali brez vročine ali spremembo počutja, obnašanja ali druge bolezenske znake
-
Ima gnojno vnetje oči
-
Ima gnojne kožne spremembe
-
Ima uši do naslednjega dne po depedikulaciji
-
Ima garje, do zaključenega zdravljenja
-
Ima streptokokno vnetje žrela, škrlatinko, dokler zdravnik ne potrdi da ni kužen
-
Ima vodene mehurčke, dokler zdravnik ne potrdi da ni kužen
-
Ima ošpice, mumps, oslovski kašelj, dokler zdravnik ne potrdi da ni kužen
V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 12/96) je vrtec vzgojno izobraževalna ustanova.
Vrtec naj obiskujejo samo zdravi otroci.
Otroci, ki so bolni ali v »akutni« rekonvalescenci po preboleli nalezljivi bolezni, ne sodijo v vrtčevski kolektiv.
Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l. RS, št. 69/95), ki zavezuje posredno tudi vrtce, v 10. členu določa, da so potrebni posebni ukrepi za preprečevanje in obvladanje nalezljivih bolezni ter postavitev diagnoze. Omenjeni postopki niso možni, če Zavod za Zdravstveno varstvo ni pravočasno obveščen o pojavu ali sumu na nalezljivo bolezen v vrtčevskem kolektivu. Zato prosimo starše, naj redno javljajo vrtcu, če gre za nalezljivo bolezen, zlasti pa v primeru otroških nalezljivih bolezni, diarej oziroma bruhanja.
Starši oziroma skrbniki, katerih otrok zboli za nalezljivo boleznijo med bivanjem v vrtcu, so dolžni priti po obolelega otroka takoj, ko jih o tem obvesti vrtec. Posredno omenjeni problem ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 69/95) v 4. členu. Ta navaja, da ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje pred nalezljivimi boleznimi.
DOLŽNOSTI STARŠEV:
1. Pridejo po otroka, ki v v vrtcu zboli, v najkrajšem možnem času
2. Sporočijo v vrtec, če ima otrok nalezljivo bolezen.
ravnateljica Mateja Hribar Sicherl
org.prehrane in ZHR: Pina Podgoršek
PRINAŠANJE HRANE V VRTEC
Zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti živil, starši praviloma ne smejo prinašati hrane v vrtec.
Ker pa je praznovanje rojstnega dneva v vrtcu vesel dogodek, smejo starši v vrtec prinesti živila, ki so zapakirana v originalni embalaži z ustrezno deklaracijo, iz katere je razvidno, da se živilo lahko hrani na sobni temperaturi.
Živila, kot so torte, pudingi, pite, sladoled ipd., zahtevajo neprekinjeno hladno verigo, zaradi česar jih je prepovedano nositi v vrtec, ker predstavljajo večje tveganje za neustreznost živil.
Otroke učimo, da obilica hrane, ni edini način praznovanja. Ker pa smo tudi Eko vrtec in skrbimo, da se otroci zdravo prehranjujejo, priporočamo staršem, da če želijo prinesti hrano, naj bo to sveže in suho sadje, ali pa 100% sok.
Primerna prehrana zagotavlja otroku primerno rast in razvoj ter krepi zdravje. Ker v Vrtcu Mengeš skrbimo za zdravje otrok, je v ospredju tudi načrtovanje prehrane.
V vrtcu Mengeš se zavedamo, da je prehrana otrok izredno pomembna, ker je odraščanje obdobje fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Večina naših otrok, preživi v vrtcu dve tretjini svojega aktivnega časa, zato z vso odgovornostjo in strokovnostjo pripravljamo prehranjevalni program za posamezno starostno obdobje.
Pomembno je, da se v najmlajšem obdobju oblikujejo ustrezne prehranske navade, kajti te vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju.
Pri načrtovanju prehrane upoštevamo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2005), priprava hrane pa poteka po smernicah sistema HACCP ( sistem zagotavljanja zdravstveno ustreznost po metodi ocene tveganja) in ob upoštevanju dobre higienske prakse. Upoštevamo, da so časi od priprave do serviranja hrane čim krajši, kar nam zagotavlja določeno mero mikrobiološke varnosti hrane.
Hrano pripravljamo v centralni kuhinji, v enoti Gobica, v enoto Sonček, pa jo vozimo v transportnih posodah. V enoti Sonček se hrana razdeli v servirno posodo in ponudi otrokom.
Glavni obroki so zajtrk, kosilo in malica. Preko celega dneva imajo otroci na voljo sveže sezonsko sadja in nesladkan čaj ali vodo.
Jedilnik je ves čas na vpogled staršem na oglasni deski, tako, da lahko dnevno spremljajo prehrano svojega otroka in jo dopolnjujejo s prehrano doma.
Prehrana v vrtcu je:
URAVNOTEŽENA; biološko (hranilno) polnovredna energijsko in hranilno uravnotežena, usklajena s fiziološkimi potrebami organizma, razporejena v pravilnem ritmu prehranjevanja.
Uravnotežena prehrana vsebuje vse esencialne (najpomembnejše) hranilne snovi v takih količinah in razmerjih, da zadoščajo za delovanje vseh funkcij organizma v največji možni meri.
VAROVALNA; vključujemo živila z veliko dietnih vlaknin, z omejeno količino maščob, nasičenih maščobnih kislin, holesterola, sladkorja soli in dodatkov (polifosfati…)
ZDRAVA; mikrobiološko neoporečna, ne vsebuje prepovedanih dodatkov bioloških in kemičnih
NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA PREHRANE
Pri sestavi jedilnikov, se zavedamo, da je okusov toliko, kolikor je tistih, za katere pripravljamo hrano. Kar pomeni, da vsem vedno ne moremo ustreči in tudi zaradi tega sestavljamo pestre jedilnike (ki se ne ponovijo vsaj 21 dni), da zadovoljimo kar najširši krog različnih okusov.
Kakšna je prehrana v našem vrtcu?
Jedilnik zadošča 70-75% dnevnih energijskih in bioloških potreb otrok:
- - zajtrk z dopoldansko malico pokriva 20-30 %,
- kosilo 30-40%
- popoldanska malica 10-15%
V vsakodnevnih jedilnikih je v skladu s strokovno zdravstvenimi priporočili zastopan:
• 50-55% delež ogljikovih hidratov,
• 20-30% maščob,
• 10-15 % beljakovin
• dovolj vlaknin, vitaminov in mineralov
· vsaj enkrat tedensko pripravimo brezmesni obrok (Zeleni ponedeljek)
· vključujemo stročnice (grah, fižol, leča, čičerika) in žitarice (pira, prosena
kaša, ajdova kaša, kvinoja) v prehrano – tudi kot biološko enakovredno nadomestilo za meso
· vsakodnevno vključujemo mleko in mlečne izdelke (potrebe po kalciju)
· vsakodnevna prehrana vsebuje sveže sadje in/ali zelenjavo;
·kot sestavni del obrokov ponudimo zdrave sadne/zelenjavne sokove, ki so večinoma brez dodanega sladkorja in s 100% sadnim deležem
·Občasno meso klavnih živali zamenjamo za ribe
· pri pripravi obrokov ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov za izboljšanje okusa
(goveja kocka, vegeta ipd.) ampak samo naravne začimbe;
· Izogibamo se nezdravim načinom toplotne obdelave (cvrtje)
·omejujemo porabo sladkorja, soli in maščob
· za slajenje uporabljamo med
· omejujemo uživanje belega in pol belega kruha ter ga nadomeščamo z ajdovim, rženim,
črnim, ovsenim in polnozrnatim
·uporabljamo kvalitetne maščobe ( 100% sončnično, repično, olivno, bučno olje, ter maslo
· nabavljamo živila sproti in sveža
·se izogibamo prečiščenim živilom in industrijsko pripravljenim jedem
· sladice in sladoled vključujemo v jedilnik občasno, pri popoldanski malici so v kombinaciji s sadjem
|
